Ureditev meje
Ureditev meje se izvede takrat, ko potek meje v naravi ni znan in hkrati meja v Katastru nepremičnin ni evidentirana v skladu z Zakonom o katastru nepremičnin. Meja se uredi s postopkom ureditve meje, ki zajema naslednje aktivnosti: Pregled arhiva Geodetske uprave, predhodne meritve, priprava meje po podatkih katastra nepremičnin, mejna obravnava in izdelava elaborata. Na podlagi izdelanega elaborata Geodetska uprava izda odločbo o evidentiranju urejene meje.
Parcelacija
S parcelacijo lahko parcelo razdelimo na več novih parcel ali pa več parcel združimo v eno. Poleg tega Zakon o katastru nepremičnin predvideva tudi preoblikovanje parcel, kar pomeni, da parcele na nekem zaključenem območju združimo v eno parcelo, potem pa z istim postopkom novo parcelo razdelimo v nove parcele.
Pri združevanju parcel obstaja omejitev in sicer, parcele, ki jih združujemo morajo biti enake glede lastništva ter tudi glede širšega pravnega položaja parcele.
Pri delitvi parcel obstajajo določene omejitve, ki so opredeljene z Zakonom o urejanju prostora-3, ter v Zakonu o gozdovih.
Zakon o urejanju prostora-3 določa pogoje za delitev stavbnih parcel. Skladnost parcelacije na območju stavbnih parcel potrdijo občine z izdajo soglasja o parcelaciji.
Pogoj za delitev gozdne parcele je velikost parcele in sicer 5 hektarjev. Za gozdno parcelo se šteje parcela, ki je po namenski in tudi dejanski rabi opredeljena kot »gozd«. Gozdne parcele, ki so manjše od 5ha je možno deliti le za namen gospodarske javne infrastrukture ali na podlagi državnega prostorskega načrta.
Izravnava meje
Z izravnavo meje se spremeni potek urejenega dela meje, pri čemer se površina manjše od parcel, ki nastopajo v izravnavi ne sme spremeniti za več kot 5% in hkrati ne več kot 1000m². Prav tako je z izravnavo potrebno ohraniti 90% geometrije parcel. Na območjih, kjer je s strani občin potrebno pridobivanje soglasja za izvedbo parcelacije, ja potrebno pridobiti tudi soglasje za izravnavo mej.
Označitev meje v naravi
Meja, ki je v Katastru nepremičnin evidentirana kot urejena, se lahko na pobudo enega od lastnikov zemljišč označi z mejniki. Označitev meje se izvede s postopkom označitve meje, ki zajema naslednje aktivnosti: Pregled stanja v katastru nepremičnin, (včasih) predhodne meritve, izvedba označitve meje ter izdelava elaborata označitve meje.
Evidentiranje stavbe
Kataster stavb, ki je del Katastra nepremičnin, je temeljna evidenca o stavbah in njihovih delih. Grajeni objekti, ki so namenjeni prebivanju ljudi, opravljanju dejavnosti ali zaščiti ljudi, morajo biti v skladu z zakonom evidentirani v Katastru nepremičnin. Namen katastra stavb je v ugotavljanju zasedenosti prostora, določevanje posplošene tržne vrednosti stavb in delov stavb ter za uporabo podatkov za tehnične namene.
Evidentiranje večstanovanjskih stavb oziroma stavb z več deli nudi tehnično osnovo za vpis etažnega sporazuma v Zemljiško knjigo ter s tem vpis lastninskih pravic lastnikov na posamezne dele stavbe.
V primeru novogradnje je potrebno stavbo evidentirati v Kataster nepremičnin pred vložitvijo zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja.
Vpis sprememb podatkov o stavbi in delu stavbe
Vpis sprememb stavb in delov stavb se v Kataster nepremičnin vpišejo takrat, ko se na stavbi, ki je v Kataster nepremičnin vpisana s statusom »katastrski vpis«, pojavijo spremembe glede lege objekta, njegove velikosti ali če gre za združitev ali delitev stavb ali delov stavb.
Evidentiranje območja stavbnih pravic, služnosti ter sestavin delov stavb
V Kataster nepremičnin se od leta 2022 lahko vpišejo območja stavbnih pravic, stvarnih služnosti ter sestavin delov stavb (atrij in parkirišče). Prednost vpisa stavbne pravice ali stvarne služnosti v Kataster nepremičnin je v boljšem definiranju le-te. Območja so prostorsko omejena s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in imajo določen enolični identifikator. Pravni učinek območij je dosežen po vpisu pravic na »območjih« v Zemljiško knjigo.
Z uvedbo pogojev pri parceliranju stavbnih parcel (zaradi strogih prostorskih pogojev), evidentiranje »območij« nudi alternativo oziroma edino možnost za dosego učinka, ki bi ga sicer želeli doseči s parcelacijo.